NAGRAJENKA ŠKRABČEVE USTANOVE PROF. DR. ANDREJA ŽELE

Ustvarjalna energija Andreje Žele še zdaleč ni izčrpana in je usmerjena v razvoj slovenskega jezika, vendar pa tak in tolikšen opus, kot ga  izkazuje že zdaj, presega opus marsikaterega velikega imena slovenske slovenistike in slavistike. Prav zato je nagrada Ustanove patra Stanislava Škrabca za posebne dosežke v slovenistiki pravo priznanje njej in njenemu dosedanjemu delu.

Andreja Žele se je za raziskovanje slovenskega jezika odločila že kmalu  po diplomi na slovenistiki in rusistiki (1987), ko si je še kot srednješolska profesorica izbrala kontrastivno obravnavo  besedotvornih in skladenjskih lastnosti glagolnika v slovenščini in češčini za magisterij,  ki ga je zaključila že kot sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (1993). Tam se je  vključevala v projekte inštituta, kot so pripravaBesedišča slovenskega jezika z oblikoslovnimi podatki (1998) in Slovarja novejšega besedja slovenskega jezika (2013), kasneje pa je bila urednica druge izdaje Slovarja slovenskega knjižnega jezika (2014) in soavtorica  Osnutka koncepta novega razlagalnega slovarja slovenskega knjižnega jezika (2015). Aktivno je vključena v pripravo novega SSKJ.  Na Inštitutu je našla tudi ustrezne pogoje za  lastno raziskovanje, ki se je osredotočalo na  skladenjske, pomenske in funkcijske lastnosti slovenskega glagola.  Doktoratu s naslovom Vezljivost v slovenskem knjižnem jeziku s poudarkom na glagolu (2000) sta kmalu sledili dve znanstveni monografiji s tematiko vezljivosti, tj. skrajšana verzija  doktorske disertacije z istim naslovom (2001) in Glagolska vezljivost: iz teorije v prakso (2003), tema dvema še Vezljivostni slovar slovenskih glagolov (2008) s skrajšano različico (2011), nato pa monografija  Pomensko-skladenjske lastnosti slovenskega glagola (2012)  ter  Slovar slovenskih členkov (2014).

Njena bibliografija poleg razprav, ki so v tesni zvezi s tematiko, obravnavano tudi monografsko, izkazuje tudi mnoge druge z (ne-)jezikoslovnih področij (slovarništva, besedotvorja,  leksikalnega pomenoslovja, zvrstnosti, južnonotranjskega naglaševanja; komunikacije, korpusnega jezikoslovja, filologije, še posebej slovstveno folkloristiko). Vsebuje tudi mnogo ocen in prikazov domačih in tujih publikacij, ki so odziv na jezikoslovne novosti ali pojave in  na aktualna (družbena)  vprašanja, povezana s slovenskim jezikom (npr. z rabo v visokem šolstvu). Andreja Žele si na vsakem koraku prizadeva širše popularizirati jezikovna in jezikoslovna dejstva, ki  bi lahko poglabljala  in uzaveščala znanje o leksikalnih, strukturnih in tipoloških lastnostih slovenskega jezika,  o njegovem pomenu za narodno skupnost in o položaju v  evropski družbi narodov danes in jutri. Vedenje o slovenščini in krepitev njenega sociolingvističnega položaja navznoter in navzven prispeva tudi vključevanje v domače in mednarodne raziskovalne projekte, katerih del poteka v komisijah Mednarodnega slavističnega komiteja. 

Opazen vsebinski sklop v delovanju  Andreje Žele predstavljajo  znanstvene in strokovne  razprave, ki so nastale kot rezultat njenega, dobri dve desetletji trajajočega sodelovanja z Zvezo gluhih in naglušnih, ki je povezano z oblikovanjem slovenskega znakovnega jezika  in iskanjem jezikoslovno najbolj smiselnih načinov za njegov razvoj.

Pomembno težišče njene biografije so tudi številni soavtorski članki z obravnavo jezikovnega pojava v slovenščini ali kontrastivno z drugimi jeziki (npr. sln. z češ., ruš., mak., polj., nem., angl.). Omenimo še skrb za slovensko jezikoslovno izrazje, kjer posebno mesto zavzema Slovensko-angleški glosar jezikoslovnega izrazja (2015; Zbirka Termania). 

Za svoje raziskovalno delo si je Želetova na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša pridobila naziv znanstvena svetnica (2013).  

Andreja Žele je  profesorica na Oddelku za slovenistiko FF UL (2011–) in  mentorica mladim raziskovalcem in doktorandom. Pod njenim mentorstvom je bilo v osmih letih doseženo osem doktoratov, pri treh pa je bila somentorica. Njeni doktorandi, zdaj že samostojni raziskovalci, so domala vsi mlajši sodelavci, ki na največjem slovenskem  slovarskem portalu Fran  oblikujejo  dva  rastoča slovarja (to sta npr. tretja izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika in  Sprotni slovar slovenskega jezika)  in številneterminološke slovarje. Andreja Žele jim je bila mentorica, ki jih ni samo strokovno premišljeno  usmerjala in spodbujala, ampak jim je znala tudi kot človek  stati ob strani.  Za nadpovprečno pedagoško delo  so jo leta 2017 nagradili tudi študenti na Filozofski fakulteti UL.  

Andreja Žele je dejavna v organizacijskem in strokovnem pogledu: vodila je Leksikološko sekcijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU (2001–2011) in  bila namestnica predstojnika inštituta (2008–2013) in v dveh mandatih predsedovala Slavističnemu društvu Slovenije (2014–2018), pri tem pa za  vsako teh vlog puščala tudi vidne sledove. 

Ustvarjalna energija Andreje Žele še zdaleč ni izčrpana in je usmerjena v razvoj slovenskega jezika, vendar pa tak in tolikšen opus, kot ga  izkazuje že zdaj, presega opus marsikaterega velikega imena slovenske slovenistike in slavistike. Prav zato je nagrada Ustanove patra Stanislava Škrabca za posebne dosežke v slovenistiki pravo priznanje njej in njenemu dosedanjemu delu.