NAGRAJENEC ŠKRABČEVE USTANOVE JANKO MODER
Čeprav je glavnino strokovnega dela pri urejanju Škrabčeve zapuščine (Jezikoslovna dela 1—4, 5 simpozijev in 5 zbornikov) opravil akad. prof. dr. Jože Toporišič, je opravljeno strokovno delo Janka Modra pomembno in zelo dragoceno. Z Modrovim Kazalom je Škrabčeva jezikoslovna zapuščina se bolj žlahtna, uporabnikom prijaznejša in lažje dostopna. Janko Moder je sodeloval na štirih Škrabčevih simpozijih kot avtor tehtnih strokovnih prispevkov, ki so objavljeni v zbornikih Škrabčeva misel I, III, IV in V).
Janko Moder je bil prevajalec, urednik in publicist, ki je leta 1939 diplomiral iz slavistike. Delal je pri Mohorjevi družbi in istočasno kot profesor na gimnaziji v Ljubljani. Leta 1944 je nastopil delo dramaturga v Državnem gledališču v Ljubljani, po letu 1954 pa je delal kot prevajalec v svobodnem poklicu. Bil je tudi predavatelj na AGRFT in urednik pri Cankarjevi založbi, jezikovni svetovalec in lektor pri MD, MK in MGL, je avtor številnih jezikovnih radijskih oddaj in jezikovno svetovalnih rubrik v številnih časopisih, avtor jezikoslovnih kritik in soavtor vseh povojnih izdaj Slovenskega pravopisa ter soustanovitelj Društva slovenskih književnih prevajalcev.
Prevajal je iz okoli 20 evropskih jezikov, največ klasikov iz dramatike in proze, vendar tudi filozofska in poljudnoznanstvena dela in priročnike, zlasti jezikovne. Izšlo je prek 400 njegovih književnih prevodov in prek 200 govorno izvedenih del. Uveljavil se je tudi kot jezikoslovni kritik, bil je član Jezikovnega razsodišča in kot član pravopisnih komisij pri SAZU sodelavec Slovenskega pravopisa.
Prejel je več domačih in mednarodnih nagrad, med drugim Sovretovo (1969, 1989), nagrado kralja Olafa za prevajanje iz norveščine, za prevode iz nizozemščine nagrado Martina Nijhoffa, je častni član Slavističnega društva Slovenije, leta 1994 pa je prejel srebrni častni znak svobode republike Slovenije. Ob njegovem jubileju je Založba Sanje izdala prvič v slovenščino prevedeno Goethejevo delo Prafaust. S svojim znanjem in bogatimi izkušnjami z jezikoslovnega področja je Janko Moder vidno obogatil Škrabčevo zapuščino. Že od samega začetka sodeluje pri Škrabčevem projektu, ki se osredotoča na urejanje in proučevanje jezikoslovne zapuščine patra Stanislava Škrabca.
Škrabčeva jezikoslovna veličina in odličnost je ustvarjalno vznemirila Janka Modra, da je sestavil podrobno imensko in stvarno kazalo, ki je v knjižni izdaji, z naslovom Imensko in stvarno KAZALO k jezikoslovnim delom p. Stanislava Škrabca, v obsegu 443 strani, izšlo leta 1999.
Založnik je Frančiškanski samostan Kostanjevica Nova Gorica. KAZALO je nepogrešljiv priročnik, saj so šele z njim Škrabčeva Jezikoslovna dela 1—4 (v obsegu 2259 strani, urednik Jože Toporišič) zares dostopna uporabnikom in jih je mogoče v celoti uporabljati, kakor zasluzijo. V njih se skriva veliko več jezikoslovno in kulturnozgodovinsko zanimivih podatkov, kakor je mogoče pričakovati od zgolj naslovov posameznih člankov ali poglavij. Čeprav je glavnino strokovnega dela pri urejanju Škrabčeve zapuščine (Jezikoslovna dela 1—4, 5 simpozijev in 5 zbornikov) opravil akad. prof. dr. Jože Toporišič, je opravljeno strokovno delo Janka Modra pomembno in zelo dragoceno. Z Modrovim Kazalom je Škrabčeva jezikoslovna zapuščina se bolj žlahtna, uporabnikom prijaznejša in lažje dostopna. Janko Moder je sodeloval na štirih Škrabčevih simpozijih kot avtor tehtnih strokovnih prispevkov, ki so objavljeni v zbornikih Škrabčeva misel I, III, IV in V).
